7 STVARI, KI JIH NISTE VEDELI O OLIMPIJSKIH IGRAH

Z olimpijskimi igrami pred našim pragom nas čakata razburljiva dva tedna s peščico športov na naših malih zaslonih. Čeprav je glavni poudarek na športu samem, ko govorimo o olimpijskih igrah, mnogi pogosto zanemarjajo zgodovinski vidik in zgodbo, ki stoji za to priljubljeno svetovno slovesnostjo. Zato smo spodaj izpostavili nekaj zanimivih dejstev o olimpijskih igrah, ki bodo spremenila vaš pogled na to največjo človeško tekmo.

1. Zlate medalje niso zlate

Kljub splošnemu prepričanju, da je bila zlata medalja iz čistega zlata, od olimpijskih iger leta 1912 temu ni več tako. Današnja zlata olimpijska medalja je goljufija, narejena skoraj v celoti iz srebra s približno 6 grami zlata, da izpolnjuje standarde, določene v olimpijski listini.

2. Olimpijski tekmovalci včasih niso nosili oblačil

Ste vedeli, da beseda “gimnazija” izhaja iz grške besede “gymnós”, kar pomeni “gol”? Čeprav se danes športni dogodki, ki vključujejo goloto, štejejo za škandalozne, so bili v stari Grčiji eni glavnih olimpijskih tradicij. Medtem ko so na prvih olimpijskih igrah tekmovalci tekmovali v rjuhah, je tekač z imenom Orsippus spremenil videz iger, ko se je pojavil gol.

Golota se je izkazala za znak neustrašnosti, poguma in moči, veljala pa je tudi kot čast bogovom. Udeleženci bi se celo namazali z oljčnim oljem, da bi pokazali svojo postavo v najboljši luči.

3. Olimpijska bakla ni starodavna tradicija

Bakla ima korenine v kontroverznih olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936. Carl Diem, glavni organizator olimpijskih iger, si je štafeto zamislil kot propagandno orodje nacistične stranke za prikaz domnevne premoči arijske rase. Bakla je potovala skozi Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško, ki so v naslednjih 10 letih spadale pod nacistično vladavino.

4. 1500 let premora

Prvotne olimpijske igre, ki so potekale v Olimpiji, so trajale od leta 776 pr. Kr. do leta 392 našega štetja in so bile, tako kot danes, vsaka štiri leta skupaj s festivalom v čast grškemu bogu Zevsu. Tudi stari Grki so vsako leto priredili še tri igre v čast bogovom; Apolonu, Eleju in Pozejdonu. Toda rimski cesar Teodozij je olimpijske igre odpravil, da bi svoj imperij osvobodil poganstva v korist splošno sprejetega krščanstva leta 392.

Neverjetno dejstvo je, da je trajalo 1503 let, da so olimpijske igre znova zaživele. Sodobne olimpijske igre so se leta 1896 v Atenah rodile v organizaciji Pierra de Coubertina, ki je ustanovil Mednarodni olimpijski komite (IOC).

5. Olimpijski ogenj nikoli ne ugasne

Olimpijski ogenj je potoval po vsem svetu, gorel je celo v vesolju in je skoraj odporen na vremenske vplive. Lahko prenese ekstremne temperature in nevihtne vetrove do 80 km/h. Do zdaj med dolgotrajnimi štafetami po svetu še ni ugasnil!

6. Kršenje pravil je bilo včasih kaznovano s fizično kaznijo

Stari Grki se v tem pogosto brutalnem obdobju v zgodovini niso zanašali na dobro voljo, da bi zagotovili pošteno konkurenco. Športnike, ki so med olimpijskimi igrami kršili pravila, so javno bičali.

Ne glede na to, ali gre za prekršek v rokoborbi ali napačen začetek teka, so bili nekateri častniki pooblaščeni, da kaznujejo vsakega tekmovalca, za katerega menijo, da skuša pridobiti nepravično prednost. Poleg bičevanja bi lahko športnike “klofnili” zajetne globe.

Pomanjkanje poguma med tekmovalci ni bila najljubša vrlina in obstajali so celo športniki, ki so bili po umiku s tekmovanja kaznovani zaradi strahopetnosti.

7. Discipline, ki danes ne obstajajo več

Na prvih 12 starodavnih olimpijskih igrah je bil edini dogodek kratka dirka, dolga približno 190 metrov – ali ena dolžina takratnega stadiona. Sčasoma so se igre razširile z enega dogodka na pet, saj je bilo v program skupno dodanih 18 dogodkov. Najzgodnejši tekmovalci so tekli na različnih razdaljah, se preizkusili v rokoborbi, peteroboju, boksu in za najbogatejše tekmovalce so bile rezervirane dirke s kočijami. Med različnimi konjskimi dirkami je bila tudi “kalpe”, v kateri je jezdec skakal s kobile in z njimi tekel zadnji krog. Podoben današnjemu, je starodavni peteroboj vključeval pet različnih disciplin. To so bili met diska, skok v daljino, met kopja, tek in rokoborba.

Vsak dogodek je bil zasnovan za urjenje moških za vojno, morda najbolje poosebljeno z dirko “hoplitodromos”, kjer so morali športniki končati med dvema in štirimi dolžinami stadiona v celotnem kompletu hoplitnih oklepov. A najbolj brutalen šport je bil ‘pankration’. Ta dogodek je bil kombinacija rokoborbe in boksa, kjer je bilo dovoljeno držanje za vrat in zadušitev, prepovedano pa je bilo le grizenje in kopanje oči. Športniki so se lahko odrekli boju z mahanjem s prstom v kontaktnih športih, vendar je bila ta disciplina še vedno katastrofalna za številne tekmovalce.

Največja zvezda starodavnih olimpijskih iger je bil nedvomno Leonidas z Rodosa. Tekmovalec je med štirimi zaporednimi olimpijskimi igrami (164–152 pr. N. Št.) Skupno osvojil 12 naslovov, med ljudmi pa so ga označili za junaka.

Zanimivo je, da maratonski dogodek – čeprav je dobil ime po starogrškem mestu – ni bil del starodavnega programa. Predstavljen je bil na prvih sodobnih olimpijskih igrah v Atenah leta 1896.