VEGETARIJANSTVO – 2. DEL

Vrste vegetarijanstva:

Glede na to, katera živila živalskega izvora vegetarijanci iz svoje prehrane izločajo, ločimo več vrst vegetarijanstva.

• Lakto-ovo: je najpogostejša oblika vegetarijanstva. Izključuje uživanja mesa in rib, ne pa tudi mlečnih izdelkov in jajc.
• Lakto: je zelo podobna lakto-ovo vegetarijanstvu, vendar izključuje tudi jajca.
• Ovo: oblika vegetarijanstva, v kateri se izloči mlečne izdelke, jajc pa ne.
• Veganstvo: popolnoma izključuje vsa živila živalskega izvora. Nekateri ne uživajo niti medu. Je več kot način prehranjevanja, govorimo lahko že o načinu življenja, saj vegani ne nosijo oblačil in obutve iz usnja, volne in krzna ter uporabljajo kozmetiko, ki ni testirana na živalih.
• Presnojedstvo: način prehranjevanja le s sadjem, zelenjavo, oreščki, kalčki in semeni, ki niso obdelani na temperaturi, višji od 40 °C.
• Frutarijanstvo: dovoljuje uživanje surovega sadja, občasno tudi oreščkov.
• Makrobiotika: izhaja iz Japonske in temelji na ravnovesju med jin in jang. Je dieta, pri kateri se uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in tradicionalna japonska hrana. Dovoljene so tudi ribe, zato je pol vegetarijanska.
• Pesko: način prehranjevanja, ki izključuje meso in mesne izdelke, vendar na svoj jedilnik uvršča ribe in ostalo morsko hrano. Pogost razlog za tak način prehranjevanja je slabo počutje po zaužitju mesa.

Razlogi:

Ljudje se za vegetarijansko prehrano odločajo iz različnih razlogov. Ti so lahko želja po izboljšanju zdravja in počutja, skrb za ekologijo in okolje ali trpljenje živali. Pogost vzrok pa je tudi, da jim okus mesa pač ni všeč.

Znano je, da živali, ki jih gojijo za zakol, nimajo lepega življenja. Krave, ki se prosto sprehajajo in pasejo na velikih zelenih pašnikih, so (z izjemo redkih manjših kmetij) le iluzija. Enako velja za prašiče, kokoši in druge domače živali. Večino življenja so utesnjene v prostorih, kletkah ali ogradah. Poleg tega so hranjene s hrano, ki ji dodajo hormone in gensko spremenjeno hrano (večina gensko spremenjene soje in koruze je namenjena prehrani živali).

Živinoreja najbolj prispeva h krčenju deževnega gozda (požiganje in sekanje dreves zaradi pašnikov za živino), segrevanju planeta (proizvajanje toplogrednih plinov, kot sta metan in amoniak), onesnaženju in pomanjkanju vode (9326 litrov vode je potrebne za proizvodnjo vsakih 450g govedine, za proizvodnjo 450 g paradižnikov pa samo 110 litrov), širjenju puščav, zlorabi energetskih virov in svetovni lakoti, saj se okrog 70 % žit porabi za živinorejo.

Hrana nemalokrat za človeka poleg vira energije predstavlja tudi užitek. Pomemben je vonj, okus, izgled hrane in počutje po zaužitju. Razlogi za zavračanje mesa so lahko tudi slab vonj, okus, tekstura, ki nam ni všeč… Sadje in zelenjava sta za mnoge prijetnejšega okusa in ne obremenjujeta prebavnega sistema.