Zakaj se bojimo holesterola

Lipoproteini visoke gostote (HDL) in lipoproteini majhne gostote (LDL) so beljakovine, ne oblike holesterola, kar je v nasprotju s splošnim mišljenjem. Holesterol je holesterol. Ne obstajajo različne vrste formule holesterola.

Za tiste, ki ne vedo, je holesterol oblika maščobe, ki je prisoten v vsaki živi celici ljudi in živali. Največ ga je v živilih živalskega izvora. Je sestavni del celične membrane in je vključen v proces presnove, služi za sintezo nadledvičnih in spolnih hormonov.

Holesterol nastaja v človeškem telesu in se vnaša s hrano. V človeškem telesu nastaja, saj je bistven za življenje ljudi. Menimo, da se 20% holesterola pridobi iz živil, medtem ko se ga 80% sintetizira v jetrih.

So vam rekli, da ne bi smeli pojesti več kot 3 jajca na teden zaradi holesterola? Telo odraslega človeka skozi dan lahko sintetizira 600-1500 mg holesterola. Povprečno jajce vsebuje 186 mg holesterola.

Je logično misliti, da naše telo proizvaja snovi, z namenom, da zbolimo? No, seveda ne! Ampak so še vedno mnogi od nas zaskrbljeni zaradi holesterola, nekaj, kar naše telo proizvede dnevno. Holesterol je voskasta snov, ki je predhodnik mnogih hormonov, vključno s testosteronom, estrogenom, kortizolom in DHEA. Holesterol je antioksidant, je zelo pomemben v celični membrani. Ko naše celice umirajo (krvne celice, celice kože, kostne celice, mišične celice) je holesterol potreben v celični membrani, da se ustvarijo nadomestne celice. Glede na to, da naše telo zamenja približno 2 milijona krvnih celic vsako sekundo, postane jasno, da je holesterol zelo pomemben in da ne bomo preživeli brez njega. Če se tkivo poškoduje, je potrebno več holesterola za obnovo in zamenjavo celic. Zato ni presenetljivo, da je zelo pomembno, da jetra z lahkoto proizvedejo holesterol.

Torej, če LDL in HDL nista holesterola, kaj sta potem? Sta beljakovine, ki delujejo kot transport holesterola na različne lokacije v našem telesu. Tako kot nas avtobus vozi na želeno lokacijo. Holesterol je maščoba in potuje v tekočem posredniku (krvi) nosilci beljakovin pa so potrebni za prevoz holesterola v topni obliki.

Potnik je enak (holesterol), vozilo (beljakovina) pa je drugače, odvisno od smeri potovanja holesterola. Bomo rekli, da je Marko dober človek, ker se pelje do cilja s tramvajem, Peter pa ni zato, ker se vozi z avtobusom? Ste začeli razmišljati? Razumete, kam vas vozim? 🙂

LDL je vožnja z avtobusom (“Slab holesterol”) in ima nalogo prevoza holesterola iz jeter do tkiva, medtem ko se HDL (“Dober holesterol”) vozi s tramvajem in prenaša holesterol iz tkiv nazaj v jetra.

Zanimivo je, da se beljakovine HDL holesterola ne izogibajo, ampak ga samo vračajo v jetra za recikliranje, da bi se lahko naslednjič peljal z LDL avtobusom.

Razlika med HDL in LDL lipoproteini je v velikosti in gostoti molekul. HDL ima večje molekule. Manjša je molekula, večja je verjetnost, da se zatakne ali pade v luknjo arterijskih celic, tam se nato oksidira, ustvari se vnetje, ki se začne z zoženjem arterij. Naše telo proizvaja tudi VLDL (lipoprotein z zelo nizko gostoto), ki prav tako prenaša holesterol, ampak v majhnih količinah na molekulo zaradi svoje manjše velikosti in te molekule imajo večje tveganje, da se zataknejo ali padejo v arterijske celice kot LDL. Torej, če so LDL molekule normalne velikosti, se ne bodo “zataknile”, ampak bodo normalno prispele do cilja. Ljudje so redko testirani za raven VLDL, vendar so ti, zraven trigliceridov dobri pokazatelji bolezni srca in ožilja. Zato ni problem v holesterolu, ampak v nosilcu beljakovin.

Kaj lahko storimo glede na nosilce beljakovin? Hmm …. spremenimo prehrano. Zmanjšamo nasičene maščobe in holesterol več ne bo imel velike vlogo pri tem. Živila, bogata z enostavnimi sladkorji, bo samo slabše vplivala na našo prehrano in bolezni srca in ožilja.