NAŠE TELO MED VADBO
Ko pričnemo z vadbo, vsi deli našega telesa začnejo sodelovati, da bi naredili naše gibanje kar se da efektivno. To pomeni, da nekateri deli telesa delujejo bolj intenzivno, nekateri pa manj. Srce začne biti hitreje, da bi v naše mišice prišlo čim več krvi, presnova v trebuhu pa se upočasni, saj prebavljanje med treningom ni prioriteta. Cilj našega telesa je povečati dotok kisika, zmanjšati presnovne odpadke in toploto v telesu, zato se tudi znojimo. Mišice za delovanje potrebujejo energijo, ki jo dobijo iz visoko energijskih molekul adenozin trifosfata – ATP. Viri energije za nastanek ATP so kreatin fosfat, beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati, zato je pomembno, da naša prehrana vsebuje vse našteto v količinah, ki jih naše telo potrebuje. Da pa ATP nastane je potrebna telesna aktivnost, od intenzivnosti in dolžine vadbe pa je odvisno koliko ATP nastane. Poznamo tri faze:
-
Fosfogenski sistem
V prvih nekaj trenutkih intenzivnega gibanja je naše telo pripravljeno, da se hitro odzove. Vendar lahko to traja največ 15 sekund, saj ima namreč naše telo samo toliko zaloge ATP. To je pomembno v trenutkih, ko je potrebna hitra reakcija npr. zbežati ali umakniti se s poti.
-
Glikogenski sistem
Po 15 sekundah vadbe mišice začnejo porabljati glikogen, ki ga ima telo shranjeno kot rezervo. To stanje traja približno 90 sekund in ne more trajati dolgo, saj poteka anaerobna vadba-telo ne porablja kisika, zato začne nastajati mlečna kislina, občutimo tudi rahlo pekoč občutek v mišicah, kar najbolj občutijo sprinterji.
-
Aerobni sistem
Po približno dve minutni vadbi, naše telo zazna, da ne nameravamo prenehati z vadbo, zato začne porabljati kisik, ki je odgovoren za pretvarjanje glukoze v ogljikov dioksid in vodo. Aerobno dihanje nam omogoči daljšo vadbo, saj telo energijo črpa iz OH, beljakovin ter maščob.
Gibanje vpliva na:
Kri
Krvni pretok se poveča, saj srce potrebuje več krvnih celic zaradi hitrejšega bitja.
Kožo
Z vadbo se naše telo segreva, zato se hoče kar se da hitro ohladiti. Krvne žile se razširijo in ponesejo toploto skozi kožo, nato pa jo izpustijo. Koža se segreje, pri nekaterih pa postane tudi rdeča, kar je znak, da toplota zapušča telo.
Mišice
Mišice se med vadbo trgajo, vendar brez panike. To so mikro poškodbe, ki za celjenje potrebujejo od dva do tri dni, posledica je lahko bolečina v mišicah. Vendar pa so zaceljene mišice močnejše in večje, kar je tudi cilj vadbe.
Pljuča
Pljuča začnejo delovati hitreje, da bi telesu zagotovila potreben kisik. VO2 max je količina kisika, ki jo lahko organizem porabi v eni minuti. S časoma, ko postanemo bolj fit je tudi raven VO2 max višja.
Možgane
Naši možgani ljubijo vadbo, dodatna kri in kisik namreč povečata našo zbranost, budnost in osredotočenost, sproščati pa se začne tudi endorfin – hormon sreče.
Premium
