MAŠČOBA NI ENAKO ŠPEH – I.DEL
Vsi poznamo mit sodobne družbe, da maščoba povzroča še več maščobe. Ali jo res ali pa je to le še eden izmed ustvarjenih mitov današnje potrošniške družbe, da nam proda čim več drugih aktualnih »boljših« živil?
Ne nasedaj! Maščoba ni slaba sama po sebi.
Maščoba je nepogrešljivi del prehrane, ker daje dvakrat toliko energije kot beljakovine ali ogljikovi hidrati. To pa pomeni, da lahko telo pokrije potrebe po kalorijah z manjšo količino hrane. Maščoba je tudi nosilec snovi za okus in vonj zato se tisti, ki se ji odpovedo, odpovedo tudi uživanju ob hrani. Maščobe prav tako vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline,ki povečujejo energijsko gostoto in nasitno vrednost hrane, a ne pozabi, da v zdravo prehranjevanje sodijo le prave maščobe in v pravi količini.
NASIČENE IN NENASIČENE MAŠČOBE
Maščobe delimo na nasičene (najdemo jih v živalskih proizvodih), polinenasičene (margarina, sončnično olje) in mononenasičene (olivno olje). Čim več ogljikovih atomov se v maščobnih kislinah veže z vodikom, bolj nasičena je maščoba ali olje.
Nasičenost maščobe je pomembna zato, ker je s svojimi učinki tesno povezana s holesterolom, ki je pomembna za življenje celic vendar v preveliki količini nevarna za zdravje srca.
Nasičene maščobe, ki jih zaužijemo s hrano, so bogat vir energije, vendar ne spadajo med nujno potrebna (esencialna) hranila, saj jih je človeško telo sposobno tvoriti samo od sebe.
Nasprotno pa nenasičene maščobe spadajo med esencialna hranila, saj jih telo ne more tvoriti samo od sebe ter jih zato moramo vnesti s hrano, ki jo zaužijemo. Nasičene maščobne kisline najdemo predvsem v maščobah živalskega izvora (maslo, govedina, jajca, siri), lahko pa so tudi rastlinskega izvora (kakav, kokosovo maslo, čokolada).
Nenasičene maščobe so v telesu izredno pomembne sploh pri športno aktivnih ljudeh. Iz njih nastajajo prostaglandini 1,2 (iz omega 6) in 3 (iz omega 3), ki imajo pomembno funkcijo pri preprečevanju nastajanja krvnih strdkov, ugodno učinkujejo na napetost žilne stene, znižujejo krvni tlak, urejajo ravnovesje vode v telesu, blažijo vnetja in bolečine, izboljšajo delovanje živčevja in imunskega sistema, izboljšujejo učinek inzulina in s tem urejajo raven sladkorja v krvi. Prostaglandini 3 pomembno vplivajo na delovanje možganov, večajo sposobnost učenja in koordinacije, izboljšujejo razpoloženje in vid ter nadzirajo raven holesterola in trigliceridov v krvi.
OMEGA 3 IN OMEGA 6
Kakor smo omenili sta omega 3 in omega 6 izjemno pomembni maščobi za naše telo, še posebej pa pri športno aktivnih ljudeh zato jih ne pozabi vključiti oziroma zaužiti vsak dan.
Omega-3 maščobne kisline preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in tako varujejo srce. Najdemo jih predvsem v ribah, lahko pa so tudi rastlinskega izvora (solata, zelje, portulak, čebula). Omega 6 maščobe pa najdemo v vseh hladnih stiskanih ali nerafirinih rastlinskih oljih: sončnično, koruzno, sezamovo in bučno olje.
Najpomembnejša maščobna kislina v tej skupini je linolna kislina, ki je predvsem v sončničnem, sojinem in koruznem olju ter rastlinski margarini.
Na vsak način pa je bolje, če omejite porabo omega-6 maščobne kisline in namesto nje uporabljate več omega-3 maščobnih kislin.
Premium
