KAJ ZMAGA, ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE BELJAKOVINE? – 2.del

V prejšnjem članku smo načeli “debato” o tem, katere beljakovine so boljše – tiste, ki so iz rastlinskih ali iz živalskih virov. Končne odločitve še nismo sprejeli, saj moramo predelati še nekaj podatkov o tem, ali tudi rastline vsebujejo kakšne snovi, ki jih iz živalskih virov ne moremo dobiti. Zanima pa nas tudi, ali govorice o tem, da živalsko meso škoduje zdravju, držijo.

Hranilne vrednosti, ki se nahajajo v rastlinskih virih, v živalskih pa primanjkujejo:

• Vitamin C. Edini esencialen vitamin, ki ga ne moremo dobiti v zadostnih količinah v živalskih virih beljakovin. Če bi se prehranjevali le s hrano živalskega izvora, bi prišlo do pomanjkanja vitamina C, zato posegamo po sadju in zelenjavi, da si zagotovimo dovolj tega vitamina.
• Flavanoidi. Antioksindanti, pomembni za naše telo. Nahajajo se v vseh rastlinah v spremenljivih deležih. Sadje in zelenjava poskrbita, da prejmemo dovolj teh antioksidantov, ki med drugim zmanjšujejo tveganje za srčnožilnimi obolenji, izboljšujejo zdravje in funkcioniranje naših možganov in pripomorejo k boljšemu zdravju našega prebavnega trakta.
• Vlaknine. O vseh pozitivnih lastnostih vlaknin smo že pisali. Na kratko lahko povzamemo, da so vlaknine pomembne, med drugim znižujejo holesterol, zmanjšujejo tveganje za razvoj srčnih bolezni, odpravljajo zaprtost, zmanjšujejo tveganje za razvoj črevesnega raka in povečajo občutek sitosti po obroku, kar lahko na dolgi rok privede do izgube telesne teže. Dosti vlaknin je tudi probiotikov, kar pomeni, da izboljšujejo zdravje našega črevesja in vzpodbujajo rast dobrih bakterij.

Ali je uživanje nekaterih vrst mesa slabo za naše zdravje?

Rdeče meso je bogat vir beljakovin, skozi leta pa ga različne študije nenehno premetavajo med tem ali je to meso zdravo ali ne.

Določene študije rdeče meso povezujejo s povečanim tveganjem za razvoj srčnih bolezni, kapjo in prezgodnjo smrtjo. Nadaljšnje študije so objasnile, da problem ni tako splošen, ampak se navezuje le na procesirano rdeče meso. Pozneje so raziskave nakazale še, da procesirano rdeče meso poveča tveganje za razvoj diabetesa, ponovno se to navezuje le na procesirano meso, neprocesirano meso ni škodljivo.

Ti škodljivi vplivi mesa na zdravje veljajo le za procesirano rdeče meso, raziskave niso našle nobenih negativnih vplivov pri ribah in perutnini.

Hkrati je tudi dobro razmisliti o tem, da večina vegetarijancev nima problemov z diabetesom ali preveliko telesno težo.

Kaj je torej bolj zdravo?

Zaradi podatkov o esencialnih aminokislinah, ki jih lahko v popolni obliki najlažje dobimo le iz živalskih virov mesa, je pametno razmišljati, da bi meso moralo biti del našega jedilnika. To, da jemo meso, ne moremo samo po sebi vzeti kot slabost za ljudi, ki so nagnjeni k diabetesu in povečani telesni teži. Vegetarijanci teh problemov običajno nimajo zaradi tega, ker so v splošnem bolj ozaveščeni o raznoliki zdravi prehrani in se smernic zdrave prehrane tudi bolj držijo. Posameznik, ki ima redno na svojem jedilniku procesirano rdeče meso, verjetno tudi ostale prehrane nima tako optimalno urejene. Ne moremo povzeti, da je boljše le eno. Tako živalske, kot tudi rastlinske beljakovine imajo prednosti in najbolje je, če uživamo oboje, izogibajmo se le procesiranemu rdečemu mesu.