ALTERNATIVNA PREHRANA 1. DEL – BIOPREHRANA

V alternativno prehrano spadajo, v nasprotju s konvencionalno, vse oblike prehranjevanja, ki se bolj ali manj oddaljujejo od običajnih, splošno priznanih prehrambenih pravil in navad v našem okolju. Alternativna prehrana ne odstopa od načel energijsko in hranilno uravnotežene prehrane. Izjema so nekatere skrajne, enolične oblike. Če bi do teh odstopanj prišlo, bi posamezniki ali skupine ljudi, ki uživajo takšno hrano, lahko zboleli za različnimi deficitarnimi boleznimi (boleznimi pomanjkanja).
Oblike alternativne prehrane:
- Bioprehrana
- Fast food
- Mediteranska
- Vegetarijanska
- Makrobiotična
- Surova prehrana
Bioprehrana
Bioprehrana je uživanje živil rastlinskega in živalskega izvora, ki ne vsebujejo kemičnih snovi, predvsem pesticidov, umetnih gnojil, težkih kovin. V živilih živalskega izvora ne sme biti ostankov kemičnih snovi, ki jih dobijo živali s krmo in zdravili, npr. antibiotikov, hormonov itd.
Načela bioprehrane:
- Hrana naj bo pretežno mlečno-rastlinska (lakto- vegetarijanska). Prednost imajo živila v celih zrnih. Na primer pšenica, oves, proso, ajda, rž, soja, leča, kalčki, semena sončnic ali buč in orehi. Hrano dopolnjuj svežim sadjem in zelenjavo, mlekom in mlečnimi izdelki živine, ki se je pasla v naravnem okolju.
- Hrana naj bo naravna in nepredelana. Uporabljaj živila, ki so zamrznjena, pasterizirana ali biološko konzervirana. Po možnosti ne uživaj konzervirane hrane.
- Način priprave hrane naj bo čim krajši. Jedi naj bodo pripravljene le s kuhanjem in dušenjem ali pečenje v posodah, kjer ne rabiš dodajati maščob.
- Od maščob uporabljaj predvsem kokosovo olje.
- Izogibaj se rafiniranemu sladkorju, sladilom, beli moki in pretirano začinjeni hrani.