VČASIH POTREBUJEMO VODO, NE ZDRAVIL

DEHIDRACIJA

Izsušitvi telesa z drugo besedo rečemo tudi dehidracija do katere pride, ko primanjkuje vode v telesu. To povzroči utrujenost, suhe in razpokane ustnice, temen urin, suh jezik, manjša fizična aktivnost in celo razdražljivost.

KRONIČNO ZAPRTJE

Prva težava, ki pesti ogromno ljudi je kronično zaprtje, ki je ne malokrat posledica dehidracije. Telo vodo, ki bi morala mehčati blato v debelem črevesju preusmeri k drugim bolj potrebnim organom v telesu. Posledica tega je, da blato postane trdo, se težje izloča, izločanje pa je lahko tudi boleče. Namesto, da bi spili več tekočine ljudje posegamo po raznih odvajalih, ki lahko poškodujejo črevesno sluznico, uničujejo črevesno floro, dolgoročno pa lahko povzročijo še hujše zaprtje.

ZGAGA

Imate velikokrat težave z zgago, bolečine v želodcu ali celo rano na želodcu?

Pomanjkanje vode v želodcu namreč povzroči, da v njem nastaja veliko želodčne kisline, zaradi katere pride do zbadanja in raznih želodčnih težav. Stene želodca obvarujemo z bikarbonatno raztopino, ki nastaja če je v želodcu dovolj vode. Ker je pogosto ni, si pomagamo z raznimi antacidi, zaviralci protonske črpalke in antibiotiki, posledično pa močno obremenimo trebušno slinavko, črevesje ter samo še poslabšamo želodčne težave. To vodi v slabšo črevesno floro in oslabljen imunski sistem.

GOSTEJŠA KRI

Tretja nevarnost pomanjkanja vode je, da se kri zaradi pomanjkanja vode zgosti ter postane gostejša. Dolgotrajno to lahko vodi v poškodbo ožilja, kar telo poskuša popraviti tako, da stene žil zaščiti z debelejšo plastjo holesterola. Pa smo spet pri zdravilih za nižanje holesterola, ki dokazano lahko povzročijo poškodbo jeter, mišic, depresijo in celo impotenco.

SLUZ V PLJUČIH

Zadnja manj znana, a zato nič manj pomembna težava pa je nabiranje sluzi v pljučih. Človek na dan v povprečju izgubi 1-2 litra vode samo z dihanjem. Če v pljučih primanjkuje vode se dihalne poti začnejo krčiti zato v pljučih nastaja sluz, ki je na nek način obrambni mehanizem pred preveliko izgubo vode. Sluz je moteča, zato navadno posežemo po bronhodilatatorjih (širijo bronhije in olajšajo pretok zraka) ali pa še hujše, antibiotikih, ki se dandanes premnogo krat uporabljajo brez pomena. Stanje pljuč se lahko močno poslabša, zopet obremenimo jetra in si povečamo možnost za nastanek bolezni.

VODA, VODA, VODA,…

Ne pravim, da je voda rešitev za vse vaše težave, je pa zagotovo neškodljivo zdravilo, ki ga je vredno preizkusiti preden obiščemo lekarno. Na dan bi torej morali spiti vsaj od dva do tri litre vode, če se ukvarjate s športom, imate drisko ali pa se zadržujete v klimatiziranih prostorih pa se vaša dnevna potreba po tekočinah še poveča. Najprimernejši napitki za rehidriranje telesa so voda, kokosova voda in razni izotonični napitki, ki naše telo oskrbijo z minerali, ki jih izgubimo s potenjem.

KOLIKO JE DOVOLJ?

Nasvet za vse športnike je, da pijejo vsakih 20 minut. V eni uri treninga naj bi popili liter tekočine ter ustrezno nadomestili elektrolite. To najlažje storite z Iso napitkom, ki vsebuje ustrezne minerale ter se hitro absorbira v telo in tako ne obremenjuje želodca po nepotrebnem.