![\"hormoni\"](\"https:\/\/building-body.com\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/35333701_m-276x122-1.jpg\")
<\/p>\nNajmo\u010dnej\u0161e substance, ki vodijo na\u0161e telo, so hormoni. Zato ni \u010dudno, da pri iskanju odgovorov o optimalni in zdravi prehrani slej ko prej naletimo na podro\u010dje njihovega delovanja, njihov vpliv na presnovo in na celoten organizem. V medicini in znanosti je to podro\u010dje izjemno aktivno \u017ee dalj \u010dasa, a se \u0161ele v zadnjem obdobju odkrivajo \u0161tevilna nova znanja o hormonih, ki uravnavajo presnovo in s tem tudi zdravje. Lahko bi rekli, da k sre\u010di, saj razkritje \u010dlove\u0161kega genoma (\u0161e) ni prineslo pri\u010dakovanih rezultatov in uspehov. In jih preprosto tudi ne bo, saj je ogromno raziskav potrdilo, da \u010dlovek tekom \u017eivljenja lahko \u00a0vpliva na svoj dedni material. Torej, ni nujno, da se bodo geni, s katerimi ste se rodili in jih podedovali, izrazili v celotni meri. S svojim na\u010dinom \u017eivljenja in prehrano lahko mo\u010dno vplivamo na izraznost genov! S tem se ukvarja epigenetika, ki dejansko prina\u0161a novo upanje, nov pristop in nove prilo\u017enosti! Za primer: \u010de ste po o\u010detovi dru\u017einski liniji dedni sr\u010dni bolniki, imate mo\u017enost, da uti\u0161ate \u00bbslabe\u00ab gene, ki vodijo do hitrej\u0161ega nastanka sr\u010dno-\u017eilnih obolenj (in s tem do zgodnej\u0161e umrljivosti), in aktivirate tiste gene, ki vodijo k ve\u010dji \u010dilosti in zdravju. In to ne s kapsulami, ampak s spremembo na\u010dina \u017eivljenja, prehranjevanja ter gibanja.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdaj je treba le \u0161e ugotoviti, kako spro\u017eiti aktivacijo \u00bbdobrih\u00ab genov in uti\u0161ati \u00bbslabe\u00ab gene. Ker v na\u0161ih \u010dlankih govorimo o prehrani, se bomo seveda usmerili na to podro\u010dje. Kot \u017ee omenjeno v uvodu, so hormoni najmo\u010dnej\u0161e substance v telesu, in s tem posledi\u010dno pomembni aktivatorji genov. Teh je veliko, zato v tem \u010dlanku ne morem obravnavati vsakega posebaj, usmeril se bom le na tega, ki je dokazano najve\u010dji \u00bbsovra\u017enik zdravja\u00ab.<\/p>\n
<\/p>\n
To je inzulin, hormon trebu\u0161ne slinavke, ki primarno skrbi za presnovo ogljikovih hidratov (sladkorjev). Kakorkoli \u017ee, znanstveniki zastavljajo \u0161tudije in raziskave, vendar se vedno vse vrti okrog inzulina, saj odkrivajo vedno nove vloge, ki jih ima ta pomemben hormon v \u010dlovekovem telesu. \u00ad<\/p>\n
Niso torej ogljikovi hidrati glavni neposredni krivci za \u0161tevilne zdravstvene te\u017eave, temve\u010d inzulin. Res pa je, da z ogljikovimi hidrati (sladkorji) najmo\u010dneje vplivamo nanj. A vedite, da lahko to naredimo tudi z visokim vnosom beljakovin!\u00ad<\/p>\n
\u0160e v \u010dasu mojega \u0161tudija so nas u\u010dili o inzulinu kot o hormonu, ki skrbi \u00bble\u00ab za pravilno presnovo sladkorjev oz. natan\u010dneje, za pravilno koncentracijo glukoze (sladkorja) v krvi in prakti\u010dno ni\u010d drugega. Omenjala se je njegova vloga pri izgradnji telesnih ma\u0161\u010dobnih zalog, vendar smo to poglavje obdelali zares povr\u0161no. V zadnjih 10 do 15 letih pa so odkrili ogromno drugih vlog, ki jih inzulin v telesu ima\/opravlja, med drugim (na kratko): negativen vpliv na mo\u017egane (mo\u017eganske \u017eiv\u010dne celice) in s tem vplliv na pojavnost Alzheimerjeve bolezni, demence, Parkinsonove bolezni, epilepsije; mo\u010dan vpliv ima inzulin na ve\u010d tipov rakastih celic (reguliranje njihove presnove in \u0161irjenje \u2013 beri pospe\u0161evanje); vpliv na pojavnost razli\u010dnih vnetij v telesu (npr. na krvni tlak); vpliv na krvne lipide (ru\u0161i razmerje prena\u0161alcev holesterola in s tem vrednosti HDL, LDL, trigliceridov); vpliv na trebu\u0161no zama\u0161\u010denost, na debelost, vpliv na sladkorno bolezen tipa 2, sr\u010dno-\u017eilne bolezni itn.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00ad<\/p>\n
Zakaj bi nam narava sploh dala tako slab hormon, se morda spra\u0161ujete. Odgovor ni preprost, se pa sode\u010d po vseh antropolo\u0161kih \u0161tudijah glavni vzrok skriva v pre\u017eivetju. \u010clovek je v zgodovini (zadnja 2 milijona let) ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivel brez obilja hrane, le ob\u010dasno je naletel na bogat ulov oziroma najdi\u0161\u010de ve\u010djih koli\u010din hrane (predvsem rastlinske). No, in na\u0161 hormon inzulin je vrhunski pretvornik energije iz hrane v ma\u0161\u010dobne zaloge, kar je v pre\u017eivitvenem smislu imelo velik pozitiven pomen, saj je ta mehanizem lahko kratkoro\u010dna obilja hrane u\u010dinkovito shranil za kasnej\u0161e pomanjkanje. S tega vidika je bil inzulin \u017eivljenjsko pomemben. Ker je bilo obilje hrane redek pojav, tudi vsi \u00bbnegativni\u00ab u\u010dinki ve\u010djega izlo\u010danja inzulina (omenjeni v prej\u0161njem odstavku) v telesu niso imeli velikega vpliva. Pri dana\u0161njem preobilju hrane, tako z vidika kalorij kot vnosa ogljikovih hidratov (in sladkorjev), pa so funkcije inzulina v telesu dobile povsem druga\u010den pomen, saj se izlo\u010da ves \u010das, ne le ob redkih prilo\u017enostih.<\/p>\n
<\/p>\n
Ugotovljeno je bilo, da pri ve\u010djem dele\u017eu prebivalstva ob\u010dutljivost na inzulin z leti upada, odvisna pa je predvsem od genetike. S padanjem ob\u010dutljivosti preidemo v stanje inzulinske odpornosti, kar pomeni, da mora telo npr. za isto koli\u010dino zau\u017eitih sladkorjev izlo\u010diti ve\u010d inzulina. S prehrano zahodnega sveta tako dobimo dvojni hendikep \u2013 uradne smernice prehranjevanja priporo\u010dajo velik vnos ogljikovih hidratov, ki za presnovo \u017ee v osnovi potrebujejo veliko inzulina, in kot drugo, pri manj\u0161i ob\u010dutljivosti na inzulin mora na\u0161e telo za presnovo sladkorjev izlo\u010dati veliko ve\u010d inzulina, kot bi bilo potrebno (in zdravo). Po grobih ocenah ima ni\u017ejo ob\u010dutljivost na inzulin kar okoli 70\u201375% populacije razvitega sveta in dr\u017eav v razvoju, kar pomeni, da ob priporo\u010deni prehrani ves \u010das bijejo boj s presnovo sladkorjev, nenehne visoke koli\u010dine inzulina pa povzro\u010dajo pravi kaos v telesu in \u0161tevilne bolezni. Naj \u0161e enkrat na\u0161tejem tiste, pri katerih so to znanstveno dokazali: bolezni srca in o\u017eilja (po umrljivosti faktor \u0161tevilka ena na svetu!), visok krvni tlak, poru\u0161ene koli\u010dine lipidov (prena\u0161alcev holesterola), bolezni in okvare mo\u017eganov (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, demenca, epilepsija, druge lezije itn.), sladkorna bolezen tipa 2, veliko tipov rakastih celic, trebu\u0161na zama\u0161\u010denost, debelost, ve\u010dje \u0161tevilo razli\u010dnih vnetnih procesov v telesu itn.<\/p>\n
<\/p>\n
Tako je, niso ma\u0161\u010dobe krive za omenjene bolezni, kot vas \u017eelijo vedno znova prepri\u010dati, temve\u010d vi\u0161je koncentracije inzulina, na katere v najve\u010dji meri vplivamo z vnosom ogljikovih hidratov. \u010ce ste \u0161e inzulinsko odporni, ste dejansko v veliko ve\u010dji nevarnosti za katero od omenjenih bolezni kot va\u0161 prijatelj ali znanec, ki je inzulinsko ob\u010dutljiv. Zato je nujno, da se uradne prehranske smernice spremenijo oziroma da se uvedejo testi, s katerimi bi vsakemu posamezniku dolo\u010dili optimalen dnevni vnos ogljikovih hidratov. S tem bi naredili enormen korak v smeri preventive in izbolj\u0161anja kakovosti \u017eivljenja, saj bi z enostavnimi prehranskimi spremembami lahko vplivali na v za\u010detku omenjeno izraznost genov \u2013 torej, \u010de so vsi va\u0161i predniki po o\u010detovi strani umrli pred 65. letom, v ve\u010dini zaradi sr\u010dno-\u017eilnih obolenj, vi lahko tveganje ob\u010dutno zmanj\u0161ate! V naslednjem \u010dlanku si bomo pogledali, kako si lahko izmerite ob\u010dutljivost na inzulin oziroma kako si lahko kar sami dolo\u010dite, kolik\u0161en dnevni vnos ogljikovih hidratov je primeren za vas.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
HORMONI Najmo\u010dnej\u0161e substance, ki vodijo na\u0161e telo, so hormoni. Zato ni \u010dudno, da pri iskanju odgovorov o optimalni in zdravi prehrani slej ko prej naletimo na podro\u010dje njihovega delovanja, njihov vpliv na presnovo in na celoten organizem. V medicini in znanosti je to podro\u010dje izjemno aktivno \u017ee dalj \u010dasa, a se \u0161ele v zadnjem obdobju […]<\/p>\n","protected":false},"author":159,"featured_media":50072,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5959,5963],"tags":[],"class_list":["post-50071","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dodatki","category-zdravje-dodatki"],"acf":[],"yoast_head":"\n