V zadnjem \u010dasu je prehranjevanje po na\u010delu \u00bbna\u0161ih prednikov\u00ab vse pogostej\u0161e, saj naj bi tak\u0161na prehrana najbolj pozitivno vplivala na na\u0161e telo. \u010ceprav se to na prvi pogled zdi povsem logi\u010dno, veliko ljudi tega principa ne razume najbolje in dela veliko napak pri prehrani, ve\u010dina preostalih pa omenjeno na\u010delo zavra\u010da kot na\u0161emu \u010dasu neprimerno in nezdravo. A vendar najdemo posameznike, ki so odli\u010dnega zdravja in vitalnosti, v obeh skupinah. Kje je torej resnica? Skriva se v samem razumevanju bistva delovanja \u010dlove\u0161kega telesa v povezavi s hranili. In slabo razumevanje le-tega povzro\u010da tolik\u0161no zmedo med prehranskimi strokovnjaki in ljudmi.<\/p>\n
Gledano skozi o\u010di evolucije \u010dloveka v zadnjih 2 in pol milijona let je kristalno jasno, kak\u0161no hrano je \u010dlovek imel na razpolago v ve\u010djem predelu sveta. Do razvoja poljedelstva (nekje 10 do 12 tiso\u010d let pred na\u0161im \u0161tetjem) je \u010dlovek imel na voljo le lov \u017eivali, rastlinsko hrano in sezonsko sadje. Najbolj pogumni so ob\u010dasno ukradli med \u010debelam. \u0160ele z razvojem poljedelstva so se v na\u0161e prehranjevanje v ve\u010dji meri vklju\u010dili ogljikovi hidrati, sprva \u017eita in \u0161krob, veliko pozneje \u0161e sladkor. To so potrdile tudi antropolo\u0161ke \u0161tudije najdenih praljudi, kjer so znanstveniki ugotovili, da je ve\u010dji del populacije u\u017eival predvsem hrano \u017eivalskega izvora (70\u201378 %) \u2013 genotip lovca, pribli\u017eno \u010detrtina pa bolj rastlinskega izvora \u2013 genotip nabiralca. Slednji so \u017eiveli predvsem v tropskih pasovih, kjer so bili ugodnej\u0161i pogoji za rastlinojedstvo. In dejansko so to geni, ki smo jih podedovali tudi mi, njihovo neadaptacijo na na\u0161 \u017eivljenjski slog pa lahko spremljamo vsakodnevno skozi nara\u0161\u010dajo\u010de zdravstvene te\u017eave sodobnega sveta. Znani fizik Stephen Hawking je rekel, da \u010dlove\u0161ki genom potrebuje vsaj 50.000 let, da se adaptira na neko novo okolje\/stvar. Torej moramo tudi zaradi tega dejstva vedeti, da na\u0161a sodobna prehrana ni hrana, ki si jo \u017eelijo na\u0161i geni! \u010ce ne verjamete \u2013 samo poglejte statistiko bolezni in vnosa makrohranil. Dalj\u0161a \u017eivljenjska doba ni posledica bolj\u0161e hrane. V\u010dasih so ljudje umirali zaradi starosti, danes je to bolj redkost.<\/p>\n
Ali bi torej morali jesti le mesno hrano? Nikakor ne! Ljudje ne presnavljamo dobro ve\u010djih koli\u010din beljakovin. Zgoraj omenjena dejstva nakazujejo le to, da ima ve\u010dina ljudi te\u017eave z ve\u010djim vnosom ogljikovih hidratov. Telo je s prete\u017eno hidratno hrano zelo obremenjeno (na hormonski in celi\u010dni ravni), saj nas ve\u010dina gensko na to ni prilagojena. \u0160e slab\u0161e je s predelanimi ogljikovimi hidrati in sladkorji. Zunanji pokazatelj tega kaosa imenujemo sodobne bolezni: sr\u010dno\u017eilne bolezni, debelost, presnovni sindrom, povi\u0161an krvni tlak, rak, sladkorna bolezen, mo\u017eganske disfunkcije (mo\u017eganska kap, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, demenca, verjetno avtizem in ostali sindromi), kroni\u010dna utrujenost, te\u017eave s \u0161\u010ditnico, zelo verjetno tudi avtoimune bolezni itn. Po najnovej\u0161ih raziskavah je klju\u010dni vzrok vseh na\u0161tetih bolezni le \u00bbslab\u00ab in nepopoln metabolizem ogljikovih hidratov. A to ne pomeni, da nih\u010de ve\u010d ne sme jesti testenin. Trik se skriva v tem, kako sposobni smo presnoviti ogljikove hidrate (sladkorje), da nam ne povzro\u010dajo te\u017eav v telesu.<\/p>\n
In tako pridemo do tistega zavidljivega paradoksa, ko lahko va\u0161 prijatelj poje vse, kar \u017eeli, a se nikoli ne zredi in je povsem zdrav, vi pa kruh samo pogledate, pa se vam \u017ee pozna okoli trebuha. Ali ko va\u0161emu prijatelju uspe imeti lepo postavo na dolo\u010deni dieti, pri vas pa ta ista dieta nikakor ne deluje. Ja, to je genetika, to smo podedovali od na\u0161ih najbli\u017ejih in daljnih prednikov, zaradi \u010desar smo tako razli\u010dni predvsem pri presnovi ogljikovih hidratov. V tem \u010dasu to najbolje opi\u0161emo s strokovnima izrazoma inzulinska ob\u010dutljivost in inzulinska odpornost. Prvi predstavlja u\u010dinkovito presnovo sladkorjev v telesu, medtem ko inzulinska odpornost povzro\u010da cel kup nev\u0161e\u010dnosti, ki lahko vodijo v vse na\u0161tete bolezni v prej\u0161njem odstavku. In lahko je dedna, kar pomeni, da sami niste ni\u010d krivi za vse preglavice, ki vam jih povzro\u010da. A vedeti morate, da lahko s pravilno prehrano in \u017eivljenjskim slogom delovanje svojih genov spremenite, s tem pa spremenite tudi svojo usodo! Prekinete lahko \u00bburok\u00ab va\u0161ih prednikov, le prave korake morate narediti. V dana\u0161njem \u010dasu je to vse prej kot lahko. O tem, kje za\u010deti in kako ugotoviti, kak\u0161no presnovo sladkorjev imate, pa v naslednjem \u010dlanku.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zadnjem \u010dasu je prehranjevanje po na\u010delu \u00bbna\u0161ih prednikov\u00ab vse pogostej\u0161e, saj naj bi tak\u0161na prehrana najbolj pozitivno vplivala na na\u0161e telo. \u010ceprav se to na prvi pogled zdi povsem logi\u010dno, veliko ljudi tega principa ne razume najbolje in dela veliko napak pri prehrani, ve\u010dina preostalih pa omenjeno na\u010delo zavra\u010da kot na\u0161emu \u010dasu neprimerno in […]<\/p>\n","protected":false},"author":159,"featured_media":49953,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5971,5974],"tags":[],"class_list":["post-49952","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prehrana-sl","category-nasveti-prehrana"],"acf":[],"yoast_head":"\n